Domov      V znanosti in kulturi      Znanstvenik, pisec, urednik
Print this pageAdd to Favorite

O Bračiču znanstveniku in piscu je že in bo še spregovorila znanstvena sredina. Tu naj bo le orisan laičen pogled na njegovo delo.

Prof. dr. Vladimir Bračiča uvrščajo med geografe, ki je v svojih raziskavah posebej skrbno obdelal prostor med Konjicami, Lendavo, Halozami in Radgono. Njegove raziskave in študije obravnavajo te kraje po vrsti in izrabi tal, klimatskih pogojih za kmetijske kulture, poseljenosti in demografskih gibanjih, socialnem stanju, vsekakor pa tudi po zgodovinskem razvoju krajev. Bračič ne pozabi upoštevati pomena šole in šolanja prebivalstva v določenih krajih, kajti osnovno, široko in znanje za prakso je zanj predpogoj za napredek, bodisi posameznega kraja ali pokrajin kot celote. V njegovih prispevkih, ki jih je objavljal v strokovno znanstvenih publikacijah ali samostojnih knjižnih izdajah [1], najdemo tudi veliko podatkov o upravnih ureditvah krajev skozi čas. Še zlasti ga privlači, zanima in skrbi vinogradništvo, v zvezi z njim pa vzroki za nastanek viničarstva, ki je dalo izrazit pečat nerazvitosti Halozam in delu Slovenskih goric. Kot rojeni Haložan je zelo dobro poznal življenjske razmere, skozi katere se je prebijal haloški zemljiški proletariat do druge svetovne vojne. Bračič je trdno verjel v možnost, da se bodo razmere po vojni s  spremembo družbenega reda, posebej pa še z agrarno reformo, bistveno popravile. Da se niso tako, kot je upal in verjel, spoznavamo iz njegovih javnih pozivov v časopisju v osemdesetih in devetdesetih letih, ko je bil že upokojen; bil je razočaran, ker so Haloze še vedno blatne in daleč od gospodarske pomoči, ki bi jo Slovenija morala namenjati tudi svojim pokrajinam in ne le nerazvitim v Jugoslaviji [2].

 


 Slika: Uvodne vrstice študije o vinorodnih Halozah
 

Opus znanstvenega proučevanja geografsko-socialnih razmer prof. dr. Vladimirja Bračiča obsega po bežnem pregledu preko štiristo enot. V njegovi bibliografiji najdemo samostojne knjižne izdaje, znanstvene članke, strokovne članke, prispevke v časopisju, poročila samostojnih in skupinskih raziskav, kakor tudi številna mentorstva pri diplomah, magisterijih in doktoratih.

Poleg pedagoškega, znanstveno-raziskovalnega, organizacijskega in drugega dela na univerzi in izven nje je Bračič leta 1965 obudil k življenju, bil v letih 1985 do 1992 glavni in odgovorni urednik, ves čas do svoje smrti pa predsedoval ali bil član izdajateljskega sveta edine zgodovinske znanstvene revije, ki izhaja v Mariboru - Časopisa za zgodovino in narodopisje (ČZN). V reviji je objavil več izsledkov svojega raziskovalnega dela in prispevkov za zgodovino krajev in ljudi, med drugim tudi o svojih Cirkulanah.

Uredil je tudi številne strokovne publikacije, ki so izšle ob obletnicah delovanja društev, šol ali drugih institucij. Pregled vseh njegovih vlog kot urednika bo treba še raziskati in sestaviti. Vsekakor pa so njegovi prispevki za zgodovino šolstva za bodoče potrebe zgodovinopisja izrednega pomena.
 

[1] Navajam le nekatere: Vinorodne Haloze (1965), Ptujsko polje (1975), Gozdnate Haloze (1982), Dravinjske gorice (1985), Lendavske gorice (1988)

[2] VEČER, 16. julija 1990, str. 7: Spet daljne in v blatu - Haloze leto dni po katastrofalni ujmi

 
 
 
 



 

 

 

        
 

Internetna stran je posvečena našemu rojaku in častnemu krajanu,

ki je ime Cirkulan in Haloz ponesel v svet in jim dal svoj pečat.
Karta Cirkulan

Copyright © 2011, Društvo za oživitev gradu Borl, Cirkulane 40a, 2282 Cirkulane

grad.borl@gmail.com                 www.borl.si