Domov      Organizator šolstva      Službovanje v šolstvu in prosveti
Print this pageAdd to Favorite

V prijavi za izdajo delovne knjižice je imel Vladimir Bračič med leti 1940 in 1952 vpisanih že osem služb [1], pri čemer ne štejemo njegovih let med vojno (1942 – 1945).

Prvo službo je mladi absolvent učiteljišča dobil po dekretu Ministrstva prosvete v Beogradu, ki ga je nastavilo z 10. septembrom 1940 za učitelja v kraju z značilnim imenom: Polom v Suhi krajini. Je bila to nagrada za druženje s »sumljivim« bratrancem v Mariboru, ali izraz zaupanja, ker je nekdo ocenil, da je lahko v kraju, ki je po socialnih in geografskih kriterijih podoben tistim v Halozah, najprimernejši učitelj pač Haložan? Ali pa je bilo to pravilo, po katerem so razporejali mlade neklerikalne učitelje, kot je povedal Bračič sam [2]. Polom leži precej odmaknjeno od večjih krajev, še najbližja pa sta mu Kočevje in na drugi strani hribov Žužemberk. »Bližnje« vasi in zaselki so med seboj oddaljeni tudi do dve uri hoda, poti med njimi pa so bile slabo vzdrževane in opustele. Ko je Vladimir obiskal svojega poklicnega tovariša v sosednji vasi, je na poti lahko srečal le kakega medveda. Zato je preživel veliko prostega časa v Polomu samem. Otroke je poučeval v enorazrednici, kar mu je vzelo veliko časa za priprave, rad je tudi bral, kot družaben človek pa se je gotovo družil tudi z domačini, saj so bili to preprosti ljudje, kakršnih je bil vajen v Halozah in mladi učitelje je znal z njimi navezati primerne pogovore. V tem kraju se je poskusil tudi s paleto in čopičem in na srečo se je ohranilo eno ali dvoje krajinskih slik iz tega časa [3].

V teh in takih okoliščinah je Vladimirja v Polomu spomladi leta 1941 doletela italijanska okupacija. Slovenske šole Italijani niso ukinili in na položaju učitelja je ostal še v tekočem šolskem letu in potem v letu 1941/42; okupatorjev pritisk in nasilje nad slovenskim civilnim prebivalstvom pa je zavednega slovenskega domoljuba prav kmalu privedlo do spoznanja, da se bo treba upreti. Povezal se je z Osvobodilno fronto in junija 1942 odšel v partizane. Kaj se je dogajalo z Bračičem potem, je opisano v pričujočem prispevku pod naslovom Domoljub, interniranec in bojevnik za svobodo.

 

Po vojni je bil Vladimir z izkušnjami učitelja, interniranca, partizanskega borca in komisarja Kosovelove brigade zelo primeren za duhovno obnovo domovine. Že v juniju 1945 je dobil dekret, s katerim ga Ministrstvo za prosveto narodne vlade Slovenije pošilja na razpolago Okrožnemu izvršnemu odboru v Mariboru [4], od koder ga okrožni šolski nadzornik pošlje za okrajnega šolskega nadzornika v Ormož in Dolnjo Lendavo. V Lendavi je organiziral manjšinsko šolstvo [5]. Čez pol leta je že na položaju šolskega nadzornika v Mariboru, pristojen za levi breg. Slaba dva meseca je nato delal v prosvetnem oddelku na Prevaljah, nakar ga maja 1946 Poverjeništvo pokrajinskega narodnega odbora za Slovensko Primorje z dekretom postavi za šefa odseka za prosveto pri okr. INOO v Hrpeljah-Kozini [6]. Ta del Primorja je bil tisti čas pod anglo-ameriško zasedbo kot del Svobodnega tržaškega ozemlja (STO). Odtod ga oktobra 1946 pošljejo na delo v Albanijo, kjer naj bi poučeval domačine srbskohrvaški jezik. Iz Albanije se je vrnil avgusta 1947 [7]. Od novembra 1947 je bil načelnik »Načrtnega oddelka pri komitetu za strokovno šolstvo pri vladi Republike Slovenije« v Ljubljani. Proti koncu leta 1948 se zaposli na Centralnem komiteju KPS. To je končno služba, v kateri je prebil skoraj tri leta, do oktobra 1951. In prav to obdobje je zanj izrednega pomena, ker mu je bilo omogočeno, da je ob delu študiral geografijo na Naravoslovni fakulteti Univerze v Ljubljani. Oktobra 1951 so ga kot absolventa »prešolali« na Nižjo gimnazijo v Ormož, ko pa je poleti 1952 diplomiral, je z novim šolskim letom 1952/53 dobil prvo profesorsko službo na gimnaziji Ptuj [8]. Tu je dve leti poučeval zgodovino in geografijo.



Slika 3: Vladimir Bračič z dijaki na ptujski nižji gimnaziji - 1953

 

Kot izkušenega in agilnega družbeno političnega delavca, ki se premestitvam ni upiral, so družbeno politične strukture Bračiča ponovno zvabile v svoj tabor. Po dveh letih poučevanja na gimnaziji je bil zdaj izvoljen za poslanca skupščine Ljudske republike Slovenije (LRS). Preselil se je na okraj Ptuj [9], kjer je ob poslanskih dolžnostih opravljal delo sekretarja družbeno političnih organizacij. Funkcijo poslanca v skupščini LRS Vladimir Bračič je opravljal več mandatov, skupno preko dvajset let, kar pa nikdar ni bila njegova redna zaposlitev. Takrat je kakšnemu haloškemu dijaku, ki bi sicer moral opustiti študij, pomagal do štipendijie [10]. Novembra 1957 se še enkrat zaposli na gimnaziji Ptuj, sedaj kot ravnatelj [11], katerega naloga je, da izpelje reorganizacijo gimnazije. Tako že naslednje šolsko leto ukinejo nižjo gimnazijo in jo spojijo z enotno osemletno osnovno šolo, višja gimnazija na Ptuju pa se preimenuje v Srednješolski zavod, v okviru katerega se v naslednjih letih porajajo sestrske srednje strokovne šole po novo sprejetih smernicah o reorganizaciji šolstva [12]. Ker se je Bračič praviloma vedno izkazoval z uspešno izvedenimi nalogami, ga že naslednje leto povabijo v Maribor, kjer postane na Okrajnem ljudskem odboru načelnik Tajništva za šolstvo, prosveto in kulturo [13]. Tudi tu so njegove prvenstvene naloge znotraj reorganizacije strokovnega šolstva, a le do 31. januarja 1960. Naslednji dan se redno zaposli na Višji komercialni šoli v Mariboru. Oktobra 1962 se Bračič kot redni profesor preseli na Pedagoško akademijo (PA), kjer potem kljub opravljanju različnih funkcij (direktor, predstojnik ZVZ, poslanec in član IS SRS, rektor), ostane v rednem delovnem razmerju do svoje upokojitve leta 1979.
 

[1] Bojan Bračič, zbirka: Prijava za izdajo delovne knjižice za V. Bračiča, št. 6193

[2] VEČER, Pogovor z Bračičem

[3] Hrani hčerka Nevenka

[4] Bojan Bračič, zbirka: Dekret št. 1184/II z dne 19. 6. 1945

[5] VEČER, Pogovor z Bračičem

[6] Bojan Bračič, zbirka:  Dekret št. 2069/1 Pov. PNOO, Ajdovščina 15. 5. 1946

[7] Bojan Bračič, zbirka: Uradno potrdilo Ministrstva za prosveto LRS št. 1437/1 19. jan 1948

[8] Bojan Bračič, zbirka: Odločba OLO Ptuj št. 486/14 – 52 z dne 25. 8. 1952

[9] Bojan Bračič, zbirka: Odločba OLO Ptuj, št. UR – 6/437 – 54 z dne 26. 8. 1954

[10] Med drugimi F. Gnilšku iz Slatine in avtorju tega prispevka

[11] Bojan Bračič, zbirka: Odločba LRS OLO Maribor, št. 1/10 – 17506/3 – 57 z dne 24. 10 1957

[12] 63. izvestje Gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju, str. 48, leto 1969

[13] Bojan Bračič, zbirka: Odločba OLO Maribor, št. 01/10 – 18863/2 – 58 z dne 27. 11. 1958

 
 
 
 



 

 

 

        
 

Internetna stran je posvečena našemu rojaku in častnemu krajanu,

ki je ime Cirkulan in Haloz ponesel v svet in jim dal svoj pečat.
Karta Cirkulan

Copyright © 2011, Društvo za oživitev gradu Borl, Cirkulane 40a, 2282 Cirkulane

grad.borl@gmail.com                 www.borl.si