Domov      Mladost in šolanje      Rajher-Bračičeva domačija in rodbina
Print this pageAdd to Favorite

Vladimir  Bračič se je rodil leta 1919 v naselju Cirkulane, v občinskem, šolskem, upravnem in cerkvenem središču občine Cirkulane. Središču naselja in občine, kjer je od nekdaj tudi sedež številnih društev in nekaj gostiln, domačini rečejo VAREŽ. Ime je verjetno sposojenka iz ogrskega sveta, kajti ozemlje cirkulanske občine s trinajstimi naselji v velikem delu meji s Hrvaško. Bračičeva rojstna hiša stoji sredi vareža, zgradil pa jo je bil v letih 1910 – 1912 Anton Reicher na mestu nekdanje hiše svojega naravnega očeta Jožefa Podhostnika v Cirkulanah 7. Anton Reicher je bil namreč nezakonski sin Jožefa Podhostnika in Amalije Reicher, hčere Gašparja Reicherja, ki se je bil v drugi polovici 19. stoletja priselil iz Rogatca na Borl, kjer je dobil od borlskega gospoda Wurmbranda koncesijo za brodarjenje preko Drave. Ko je Anton Reicher gradil novo hišo, je potreboval večjo količino kakovostnega lesa, ki ga je kupil nekje nad Mariborom, odkoder so po Dravi dnevno splavarili les proti bližnji Hrvaški in celo do Beograda. Tako je naročeni les priplaval od Dravske doline do Borla s splavom, Reicher pa si je razen lesa iz Selnice ob Dravi pripeljal v varež drugo ženo Marijo Mesarič. Poročila sta se leta 1910 in še isto leto dobila sina Stanka.

Zakaj toliko besed o Reicherjih in nobene o Bračičih?

Zato, ker zgodba ni premočrtna in enostavna. Reicher je bil pred poroko z Marijo Mesarič namreč že vdovec, a je po treh letih drugega zakona tudi sam umrl. Otroke iz prvega zakona z Antonijo Zadravec so bili vzeli v oskrbo njeni sorodniki, njegova druga žena Marija Mesarič pa je po njegovi smrti prevzela gospodarstvo s kmetijo in gostilno sredi vareža - in oboje vodila tako uspešno, da se z njo tudi moški gospodarji v okolici niso mogli primerjati. Leta 1919 je Marija Mesarič-Reicher iz nekega ljubezenskega razmerja z domačinom rodila sina Vladimirja. Leto zatem pa se je poročila s Francem Bračičem, sinom vareškega kovača. Franc Bračič je tri mesece po njuni poroki umrl, a je pred tem še posvojil Marijinega sina Vladimirja. Tako je Vladimir dobil priimek po očimu [1]. Tretji Marijin sin Maks se je rodil dobrega pol leta po smrti očeta Franca Bračiča, je bil torej posthumni.

Mariji Mesarič-Reicher-Bračič je tako po smrti dveh svojih mož ostala sama s tremi sinovi: s Stankom Reicherjem ter z Vladimirjem in Maksom Bračičem. Bili so polbratje.

Ker se je bil Franc Bračič priženil k vdovi Mariji Reicher in je v kratkem tudi sam umrl, se hišno ime ni spremenilo po njem, ampak je ostal znano po graditelju Antonu Reicherju, oziroma Rajherju [2].  Tako ne preseneča, da so ljudje Vladimirja Bračiča v domačem kraju pogosto imeli kar za Rajherjevega Mirka.

 

Sl. 2: Rodovna shema V. B.

 

Najstarejšega sina Stanka je mati Marija Rajher poslala v kmetijsko šolo, ki jo je uspešno končal in se na domačem gospodarstvu uveljavljal kot poznavalec za pridelavo in predelavo grozdja ter kletarjenje. Delno je bila to nuja, saj je bil sestavni del Rajherjevega gospodarstva tudi gostilna, v kateri so točili vino iz lastnega vinograda, a tudi nakupljenega. Družina Rajher – Bračič je bila nasploh zelo aktivna in uspešna na različnih področjih javnega življenja v tem delu Haloz že pred drugo svetovno vojno: sinovi so vadili in nastopali pri sokolih, kjer je Stanko pozneje postal celo načelnik čete, nastopali so kot igralci ali režiserji na odru, ki so ga običajno postavili kar v gostilniški dvorani pri Rajherjih. Bili so tudi člani katere od godb ali pevskih zborov, ki jih v Cirkulanah nikoli ni manjkalo. Mati Marija Rajher-Bračič je te aktivnosti zelo podpirala. Svoje gostilniške prostore je redno dajala na razpolago za različne kulturne in družabne prireditve. Vemo tudi, da je bila odbornica  Sadjarske podružnice pri Sv. Barbari v Halozah, ki je v bližini njene hiše zgradila sušilnico sadja v upanju, da bodo Haložani suho sadje lažje prodajali v svet.

Gospa Rajher je gotovo znala presoditi, kako bo pripravljala svoje sinove za življenje in kje jih bo šolala. Tako je najstarejšemu sinu Stanku Rajherju pripadlo kmetijstvo, vinogradništvo in kletarstvo, Mirku in Maksu Bračiču pa šolanje za posvetne poklice.

 

V takem okolju se je rodil in odraščal Vladimir Bračič. Sorodniki pravijo, da je njegova mati vsem trem sinovom posvečala izjemno skrb. Bila jim je vzgojiteljica in usmerjevalka v življenje, kar gotovo potrjuje tudi znano dejstvo, da je bil sin Vladimir na mater zelo navezan.
 

[1] Bojan Bračič, Vladimirjev sin – pogovori 2009

[2] Transkripcija priimka Reicher se je spreminjala: Reicher ob prihodu v kraj, Rajher med obema vojnama, Reicher med 2. svetovno vojno in Rajher po njej.

 
 
 



 

 

 

        
 

Internetna stran je posvečena našemu rojaku in častnemu krajanu,

ki je ime Cirkulan in Haloz ponesel v svet in jim dal svoj pečat.
Karta Cirkulan

Copyright © 2011, Društvo za oživitev gradu Borl, Cirkulane 40a, 2282 Cirkulane

grad.borl@gmail.com                 www.borl.si